Gestalt terapija je ena od humanističnih psihoterapevtskih modalitet. Utemeljitelj gestalt terapije je nemški psihiater Frederick Perls. Ime za svojo psihoterapijo si je Perls sposodil od gestalt (ali likovne) psihologije, ki je poudarjala celoto duševnega dogajanja. Njen najpomembnejši prispevek k psihologiji so bila spoznanja o človekovem zaznavanju. Človekovo doživljanje se organizira tako, da zavzema osrednjo pozornost notranje ali zunanje dogajanje, ki je v hierarhiji trenutnih človekovih potreb najvišje. To dogajanje tvori lik ali figuro, medtem ko vse ostalo predstavlja ozadje. Poleg tega gestalt psihologija predvideva, da v človeku obstajata dve tendenci: po formiranju gestaltov ali organizirane celote ter tendenca po zaključevanju, oziroma formiranju pomena.

Osrednji pojem v gestalt terapiji je kontakt, ki ga v različnih pristopih v okviru gestalt terapije različno razumejo, v osnovi pa to pomeni biti »tukaj in zdaj«, oziroma kot biti živ in v kontaktu z drugimi in okoljem s celotnim spektrom občutkov, misli in ravnanj.

Iz gestalt terapije tudi izvira pojem ustaljen gestalt ali fixed gestalt (ang.), ki ga nekateri definirajo kot nedokončani gestalt z izvorom v otroštvu in ki vpliva na življenje v odraslosti, tako da nadomestijo naraven odziv z nekim drugim odzivom. Cilj gestalt terapije je torej zaključevanje nedokončanih gestaltov, oziroma razvijanje kapacitete biti »tukaj in zdaj«.