Obsesivno kompulzivna motnja (OKM)

O obsesivni –kompulzivni motnji govorimo (OKM), ko postanejo vsakdanje skrbi pretirane. O motnji govorimo, kadar so prisotne obsesije in/ali kompulzije. Obsesije ali prisilne misli so ponavljajoče se vsiljive (neželene) misli, impulzi in podobe, ki s svojo vztrajnostjo in trdovratnostjo povzročajo tesnobo, medtem ko so kompulzivna dejanja ali rituali stereotipno ponavljajoča se vedenja (npr. umivanje rok, prižiganje in ugašanje luči) ali mentalnih dejanj (štetje objektov v sobi). S kompulzivnim ponavljanjem oseba poskuša preprečiti tesnobo ali neželen dogodek, za katerega se boji, da se bo zgodil.  Za OKM trpi 2-3 % ljudi. Nekatere raziskave so pokazale, da od 30-60 % pacientov z OKM  trpi tudi za depresijo.

 

Simptomi obsesivno-kompulzivne motnjeOKM

Najpogostejše obsesije:

• Strahovi pred okužbo z bacili, umazanijo, itd.

• Urejenost, simetričnost

• Predstave o poškodovanju samega sebe ali drugih

• Predstave o izgubi nadzora

• Vsiljive seksualne misli

• Pretirani religiozni ali moralni dvomi

• Prepovedane misli

• Potreba, da bi imeli stvari “kar tako”

 

Najpogostejše kompulzije:

• Pretirano umivanje telesa ali posameznega dela telesa

• Pranje umazanih stvari

• Ponavljanje

• Preverjanje

• Dotikanje

• Štetje

• Urejanje/aranžiranje

• Kopičenje, zbiranje, shranjevanje

• Molitve

Vseeno pa želim na tem mestu opozoriti, da niso vsi rituali tudi kompulzije. Rituali so velikokrat del našega vsakdanjega življenja, ki nam olajšajo življenje. Težavo velikokrat opazimo šele, ko nas bližnji opozorijo, da so rituali postali za njih nevzdržni. Velikokrat pri svojem delu opažam, da enako kot posameznik trpijo tudi ostali družinski člani.

 

Dejavniki tveganja

družinska zgodovina – v kolikor ima eden od družinskih članov OKM, obstaja večja verjetnost za razvoj OKM pri drugih družinskih članih.

stresni dogodki – posamezniki, ki so nagnjeni k močnejšemu odzivanju na stres so bolj občutljivi na razvoj OKM.

 

Zdravljenje obsesivno kompulzivne motnje

Obsesivno- kompulzivna motnja se zdravi psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov sicer zdravnik lahko predpiše tudi antidepresiv.