Že pred časom, mi je v roke prišla stara številka revije Science Illustrated (št. 22, sept. 2011). V reviji je bil objavljen zelo zanimiv članek, v katerem so bile predstavljene raziskave, ki se osredotočajo na zdravljenje posttravmatske stresne motnje (PTSM) z zdravili in encimi.

Ideja je zanimiva, ker želijo s kemičnimi sredstvi vplivati na način nastanka spomina. S propranololom, ki je zalo podoben noradrenalinu, naj bi preprečili aktivacijo amigdale in rekonsolidacijo neprijetnih spominov, kar pravzaprav poenostavljeno pomeni spominu preprečimo pot do strahu. Medtem ko so v drugi raziskavi na miših ugotovili, da je bilo po travmatskem dogodku veliko živčnih celic v amigdali obdanih z ovojnico PNN (podobno hrustancu), ki je preprečevala nastajanje povezav z drugimi celicami, ki omogočajo predelavo bolečih spominov, zato so raziskovalci s posebnim encimom raztopili to ovojnico in s tem preprečiti nastanek PTSM.

V kolikor bi ideji bili realizirani bi imeli bistveno cenejše zdravljenje PTSM z zdravili, kar torej ni slabo. Kljub temu pa se človek ne more izogniti občutku, da ponovno poskušajo s kemičnimi preparati odstranjevati posledice simptomov, ne pa samega problema. Izkušnje namreč kažejo, da se odprava simptoma brez odprave vzroka običajno manifestira na drugačen način. Zaenkrat torej kaže, da je psihoterapija še vedno nepogrešljiva pri zdravljenju PTSM.